Zadnje dni je na našem otoku zelo lepo, prijetno vzdušje. Vreme je že prav poletno, prihaja čedalje več turistov, restavracije in kavarne so polne, skoraj vsak dan je v mestu neko dogajanje. Cele dneve preživimo zunaj, s sinčkom sva redna obiskovalca igrišča, kjer je mali spoznal že kar nekaj prijateljev. Všeč mi je, da se z njim vsi veliko pogovarjajo, tako se ves čas spoznava z novimi tujimi jeziki, sploh z angleškim in grškim. Jaz mu pravim že kar naš mali »cipriotek«.  No, pa tudi sama sem se že naučila kar nekaj ciprskih osnovnih izrazov in besed.

Še en fun fact: Šele po petih mesecih sem opazila, da tukaj prav nihče ne uporablja sesalca! Po tleh se le pometa, pobriše pa se z resasto krpo. Glede na to, da sem bila dolgo zaposlena v kirurški ambulanti, sem bila navajena sterilnosti in natančne čistoče vsega, kar sem prinašala tudi domov. Moram priznati, da sem bila skoraj obsedena s sesanjem in čistočo. A življenje tukaj me je naučilo, da je popolnoma vredu, če se tla pomete samo enkrat na dan, ali pa celo vsak drugi dan. In nič hudega, če v stanovanje prineseš nekaj mivke po divjanju na plaži! Naučilo me je, da ni treba vzeti vsega tako resno, življenje je tu precej bolj sproščeno – »izi«, kot bi rekli. Ni nujno, da je vse takoj »tip top«.

In potem, čisto nepričakovano, smo sprejeli eno veliko odločitev! Z majem gremo v Slovenijo – planiramo ostati do jeseni. Poleti tukaj temperature zlahka dosežejo tudi 45 stopinj Celzija, kar je za našega škratka absolutno preveč. Ne želimo preživeti celega poletja v stanovanju pod klimo. Po pravici povedano, mi poletje doma kar paše – to je čas za druženje, izlete in ležanje na balkonu. Ostal nam je še mesec dni na otoku, ki ga bomo maksimalno izkoristili. Kam pa gremo jeseni? Pojma nimam. Mogoče pa nas pot zopet zanese v Larnaco, ki je zasedla prav posebno mesto v naših srcih.