Poletje se je poslovilo, jaz pa sem nazaj – spočita, zbrana in pripravljena na novo poglavje. Čas, ki smo ga preživeli doma, je bil res kakovosten: miren, lep in predvsem poln družinskih trenutkov. Skoraj polovico letošnjega leta smo preživeli v Sloveniji, zdaj pa… čas je za akcijo! Kam gremo? No, to naj zaenkrat še ostane skrivnost. 😉

Poletje pri nas ni bilo zgolj poležavanje na terasi z limonado v roki. Bilo je predvsem delovno. Vmes je moj dragi mož praznoval še 30. rojstni dan in imeli smo se čudovito. Naš najmlajši član se je na vrtec že popolnoma privadil in res sem hvaležna, da se je tako lepo vklopil. Je izredno družaben otrok in zdi se mi, da bolj kot raste, bolj uživa v družbi sovrstnikov. To pa je tudi edina stvar, ki me malce skrbi, ko se spet odpravljamo »v svet«. Upam, da bomo našli kakšne aktivnosti ali celo vrtec tudi tam, kjer bo naš novi dom.

Prave počitnice nas čakajo šele zdaj, septembra. Gremo v čudovito »Bello Italijo« – meni je zares pri srcu. Tokrat bomo raziskovali Rimini in njegovo okolico. Ampak o tem več, ko se vrnemo… s polnimi želodčki "pašte" in sladoleda.

Vem… vsi mislijo, da smo na Cipru bolj »dopustovali«, ker – saj veste – morje, sonce, palme... A v resnici smo bili tam službeno. Na "tourist mode" smo preklopili večinoma le ob nedeljah. Od lanskega poletja pravzaprav nismo imeli pravega dopusta. Možgani so ves čas delali na polno, tokrat pa jih bomo končno dali na »off«.

Zdaj pa počasi že čutim tisto prijetno vznemirjenost pred ponovnim odhodom: pakiranje kovčkov, neskončna prtljaga, slovo od domačih… Lani smo prvič odšli in ni bilo lahko. Letos pa se mi zdi, da bo šlo lažje. Malo več izkušenj, malo manj solz (upam!).

Renato zdaj že govori – če njegovem čebljanju lahko tako rečem – in prav radovedna sem, kako bo ponovno sprejel angleščino v vsakdanji komunikaciji. Moja velika želja je, da bi se ob slovenščini naravno učil tudi angleško. Otroci so sploh v tem obdobju kot spužva – komaj čakajo vsrkati znanje, ki mu ga ponudimo.