Na Cipru pustni karnevali letos trajajo kar cel mesec - od 22. 2. do 20. 3. Imamo sezono maškar, ki bi ji še Slovenci z našimi krofi in kurenti težko konkurirali. Za zdaj smo se udeležili le enega, tukaj v Larnaci, a če bo čas dopuščal, si želimo ogledati še kakšnega. Spektakel je vsekakor vreden obiska! Poteka podobno kot v Sloveniji – več skupin različnih pustnih mask, ki se ponosno sprehodijo po mestnih ulicah.

Zanimivo je, da se tukaj med gledalci skoraj nihče ne našemlja. Slovenci se navadno vsaj malo potrudimo – če ne drugega, si nataknemo kakšna očala ali si na obraz narišemo brke. Tukaj pa je večina obiskovalcev v popolnoma vsakdanjih oblačilih. Tudi otrok je precej brez mask, kar je precej drugače od slovenskih vrtcev in šol, kjer so na pustni torek običajno preplavljeni s superjunaki, princesami in živalcami vseh vrst - sicer jih nisem ravno obiskala, ampak na ulicah nismo videli nobenega.

No, naš mali gusar je prav z veseljem rajal po trgu, gor in dol, zabaval mimoidoče in očitno resnično užival v svoji piratski vlogi.

Vilinski pobeg: Pretekle dni smo si privoščili tudi malo bolj sproščujoč izlet v botanični vrt blizu Lefkare. In moram reči – pravljično! Vrt skriva vilinsko vas, labirint in čudovito zeliščno oazo, kjer se lahko sprehajaš med dišečimi rastlinami in občuduješ skrbno urejene kotičke. Ob vstopu ti ponudijo še kozarec toplega čaja iz domačih zelišč. Pa še vse tako lepo diši po sivki!

Realnost: zombi način aktiviran: Pa da ne bo vse skupaj videti preveč popolno – za mano je nekaj napornih dni. Življenje na Cipru ima svoje čare, a seveda tudi svoje izzive. Za nami so precej hladni dnevi – podnevi okoli 10–13, ponoči pa so se temperature spustile celo na 4 ali 5 stopinj Celzija. In ker tu izolacija v stanovanjih ni ravno pogosta praksa, je občutek včasih tak, kot da bi živeli v hladilniku. Kar težko verjeti, kajne? Ogrevamo se s klimo, a smo si končno omislili še dodatni radiator, ki vsaj malo izboljša situacijo. Naslednje dni naj bi se končno ogrelo na bolj prijaznih 20 stopinj, kar že nestrpno pričakujemo!

Kot da to ni dovolj, našemu malemu škratu očitno izraščajo zobki in posledično bolj slabo spi. Čez dan je še kako poln energije in teka naokrog, jaz pa s svojimi podočnjaki vedno bolj spominjam na zombija. Ampak nič zato – jutri je nov dan, in če bo vse po sreči, tudi s kakšno uro spanca več. Pa še sonce bo sijalo!