Preden smo začeli razmišljati o selitvi na Ciper, nisem nikoli pomislila, da tukaj vozijo po levi strani. Ko sva z Renatom prvič pristala na letališču in naju je Rok odpeljal domov, me je bilo kar groza, ko smo speljali s parkirišča. Zares čuden občutek, sploh če sediš zraven, na sovoznikovem sedežu. Ves čas sem mislila, da bomo zapeljali na napačen pas ali se kam zaleteli. Ampak čez nekaj dni se že privadiš. Rok je takrat že cel teden vozil in je že obvladal, vendar se je prvič tudi on malo lovil.

 Zanimivo je, da se ti vse zdi čisto logično, ko sediš za volanom. Čeprav – še vedno ne ravno malokrat vključim brisalce namesto smernikov, hočem odpeti varnostni pas iz desne, menjalniki pa so sploh pri najetih avtomobilih večinoma avtomatski. Ne predstavljam si prestavljati z levo roko.

Danes nama je to nekaj čisto običajnega. Zelo hitro se navadiš, celo čudno nama je bilo, ko smo se v Sloveniji spet vozili po desni strani.

Zdaj pa še o domačinih. Vožnja tukaj je prava adrenalinska tekma – nekako je vse dovoljeno. Tisti, ki vozi, vozi – brez skrbi in pretiranega obziranja. Glasno trobijo, mahajo z rokami, vozijo preko prehodov za pešce, obkrožijo vse, kar se jim zdi v napoto, brez da bi se obremenjevali s tem. Kot sem že omenila, so prehodi za pešce redkost, v križišču ima prednost tisti, ki pač prvi spelje. In, zanimivo, kljub vsemu temu so nesreče veliko manj pogoste kot v Sloveniji. To mi res ni jasno – s tako agresivno vožnjo bi pričakovala vsaj 10 nesreč na dan. No, še dobro, da je tako.

Na avtocestah je sicer omejitev hitrosti večinoma 100 km/h, v naseljih pa 65 km/h. Tu se zelo držijo omejitev, kar mi je res všeč. Tudi kazni so precej visoke, radarji pa praktično na vsakem koraku.

In potem so tukaj še te “umetnosti” parkiranja in ustavljanja. Domačini parkirajo kjerkoli, tudi sredi krožnega križišča, na pločniku, sredi ozkih ulic… Seveda, tam, kjer je najbolj v napoto. Včasih se sprašujem, kako ne dobijo kazni, saj smo že videli avtomobile parkirane tudi na počasnem voznem pasu na hitri cesti, medtem ko so lastniki sedeli v bližnji pekarni ali kavarni. A policija, kot kaže, nima problemov s tem.

Tudi vožnjo tukaj jemljejo tako, kot v življenje – brez stresa, brez skrbi. Pomembno je, da pazimo na varnost - sebe in drugih. Vse ostalo, no, ni treba preveč komplicirati. Seveda, če vozimo po levi.