Tam je bil. Velik, bel hotel v čistemu »retro« slogu. Balkon, vrata in okna vsakega stanovanja so pobarvana v eno barvo – naša so modra. Imamo prikupno eno-sobno stanovanje z velikim balkonom v mestu Larnaka. To je vse, kar sem si kadarkoli želela.

Ko smo se zbudili v ponedeljkovo jutro, se je mož odpravil v službo, midva s sinčkom pa na raziskovanje novega okolja. Ker je bilo v Sloveniji že precej hladno in zimsko, ko smo odhajali, me je prijetno presenetilo toplo ozračje. Konec novembra in decembra se temperature čez dan tukaj gibljejo med 15 do 20 stopinj Celzija, ponoči in zgodaj zjutraj pa okoli 10, kar tukaj pomeni skoraj pravi vrhunec zime.

Stopila sem na balkon in opazovala sončne žarke, ki so že obsijali velik vgrajeni bazen sredi dvorišča. Ob njem so nasajene ogromne palme, ena pa sega celo do našega kuhinjskega okna. Tako zelo lepo je, da skoraj ne morem verjeti, da smo tu.

Odpravila sva se peš, z vozičkom, v neznano. Hodila sva samo po klancu navzdol, proti morju. Zagledala sva prekrasno pot ob plaži, Piale Pasa, ki vodi vse do centra mesta. Ob poti je nešteto kavarn, restavracij, slaščičarn in otroških igrišč. V bližnjem kiosku sva se takoj spoprijateljila z lastnikoma, zakoncema srednjih let, ki sta zdaj naša ciprska "nona in nono", kot se rada pošalimo. V bistvu že imamo nove prijatelje – starejšega gospoda, našega soseda, ki vsako dopoldan ureja svoj čudoviti vrt in rože, kar nekaj ljudi, ki prav tako živijo v sklopu našega hotela, sprehajalcev, ki jih vsak dan ob približno istem času srečujemo in si pomahamo. Ljudje so tukaj izjemno prijazni in komunikativni.

Najprej sva si ogledala eno izmed večjih znamenitosti našega mesta Larnaka – cerkev Sv. Lazarusa. Res je čudovita! Stoji na ogromnem trgu, obdanim s kavarnami in trgovinicami s spominki. Celo novoletna jelka je že postavljena, z lučkami, ki krasijo trg. Seveda, našemu malemu so bili najzanimivejši golobi, ki so skakljali po trgu in iskali hrano. Verjetno je bilo vsaj 200 na kupu.

Malo naprej naju je že čakala glavna mestna tržnica. Tam sva našla sveže sadje in zelenjavo, mesnico, tradicionalne pekovske izdelke ter ogromno suhega sadja in oreškov. Zdaj je sezona mandarin, limon, pomaranč in grenivk – ne rastejo samo na poljih, ampak tudi ob cestah in sprehajalnih poteh. Drevesa so polna zrelih plodov, zato so na voljo po zelo ugodnih cenah. Včasih si kar ne morem pomagati in si ob poti utrgam nekaj sadežev, ki jih pozneje za malico pojeva ob sprehodu.

Poleg tega sva poskusila njihov tradicionalni pekovski izdelek "koubba" – nekakšen valj iz testa, polnjen z gobami ali mletim svinjskim mesom. Zares okusno. In ko že omenjamo hrano – porcije so tukaj ogromne! Zdi se, da lahko vsaka jed zadostuje za cel dan, ali pa za dve osebi. Zaslužili bi si medaljo za najbolj poštene porcije!